Prihaja glavni dogodek zasedanja Nata v Ljubljani, debata tudi o 5 odstotkih za obrambo

Že od petka v Ljubljani poteka 71. letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze Nato, na katerem sodeluje skoraj 300 parlamentarcev iz 46 držav, poleg 32 polnopravnih še pridružene članice.

To je prvo zasedanje po prelomnem junijskem vrhu zavezništva v Haagu, na katerem so se voditelji držav članic zavezali, da bodo proračunske izdatke za obrambo do leta 2035 zvišali na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Parlamentarci sicer znotraj Nata ne odločajo, saj je to v rokah voditeljev držav na vrhu zavezništva, parlamentarna skupščina deluje bolj kot vezni člen med državami članicami in samim Natom.

Zasedanje poteka dvakrat letno, v Slovenijo pa se je vrnilo po 20 letih. V soboto in nedeljo so potekale seje petih stalnih odborov. Najpomembnejša sta politični, na katerem je zbrane nagovorila zunanja ministrica Tanja Fajon, in obrambni odbor, na katerem je nastopil minister za obrambo Borut Sajovic.

Na političnem odboru sta bili glavni temi vojna v Ukrajini in Zahodni Balkan. Ministrica Fajon je poudarila pomen enotnosti zavezništva in skupnih vrednot, tudi pri podpori Ukrajini in prizadevanjih za stabilnost na Zahodnem Balkanu. "Nato razumem tudi kot politično zavezništvo, kot zavezništvo, ki gradi na svoji obrambni odpornosti v izjemno zahtevnih časih, ko imamo tudi na evropski celini tretje leto rusko vojno agresijo," je ministrica ob robu zasedanja povedala za Radio Slovenija.

Kot je v petek povedal Predsednik Parlamentarne skupščine Nata, Portugalec iz vrst socialistov, Marcos Perestrella, skupščina podpira mirovna prizadevanja, ki bodo privedla do svobodne in uspešne Ukrajine. Prepričan je, da lahko mir dosežemo tako, da podpremo Ukrajino in okrepimo njeno obrambo, da se bo lahko pogajala s pozicije moči.

Minister Sajovic je medtem članom odbora za obrambo predstavil po njegovih besedah ambiciozen in zgodovinski cikel modernizacije Slovenske vojske, ki jo spremlja njena kadrovska krepitev. Slovenija poleg tega z nedavno sprejeto strategijo razvoja obrambne industrije in tehnološke baze v državi sledi svojim ambicijam vključevanja domače industrije v vzpostavitev obrambnih zmogljivosti in krepitve strateških partnerstev na področju obrambne industrije, je dejal.

Teme odborov so bile še energetska varnost, učinkovita poraba višjih sredstev za obrambo, vsebine nakupov in izmenjava izkušenj, kibernetska varnost …

Rutte na prvem uradnem obisku v Sloveniji, odkar je na položaju generalnega sekretarja

Današnji glavni del dogajanja pa prinaša še plenarno zasedanje, na katerem bodo nastopili premier Robert Golob, generalni sekretar Nata Mark Rutte in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Skupščina bo danes tudi podelila nagrado za ženske, ki pomembno prispevajo k varnosti. Kot je napovedal Perestrello, jo bo prejela predsednica Kosova Vjosa Osmani.

Generalni sekretar Rutte se bo kasneje na prvem uradnem obisku v Sloveniji, odkar je oktobra lani zasedel položaj, ločeno sestal z Golobom, imela bosta tudi skupno novinarsko konferenco, srečal pa se bo tudi s predsednico republike in vrhovno poveljnico Slovenske vojske Natašo Pirc Musar ter predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.

Premk: Slovenija se bo držala 3 odstotkov do 2030, potem bomo pa videli

Ruttejev govor je tudi najbolj pričakovan trenutek večdnevnega dogajanja, za N1 ocenjuje predsednik parlamentarnega odbora za obrambo iz vrst Svobode Martin Premk. Glede na to, da je bila ena od rdečih niti zasedanj v Ljubljani tudi debata o dvigovanju obrambnih izdatkov, poslanec vladajoče stranke Slovenije pri tem ne vidi kot nobeno posebnost.

"Tudi v drugih članicah Nata je to pogosta tema. Ampak mi v Sloveniji smo sprejeli resolucijo o dolgoročnem opremljanju Slovenske vojske in se zavezali, da bomo letos dosegli 2 odstotka, do leta 2030 pa 3 odstotke BDP. Tega se bo Slovenija držala, potem bomo pa videli, kako se bodo zadeve razvijale naprej. Debat je veliko, izrečena so bila tudi kakšna nerealna pričakovanja, denimo tistih 5 odstotkov Donalda Trumpa samo za obrambo," pravi Premk.

Kaj pa, če bi Rutte ponovno izpostavil pomen zaveze 5 odstotkov do leta 2035, kar bi pomenilo, da slovenski trije odstotki do 2030 niso dovolj? Poslanec Svobode tega ne pričakuje, a poudarja, da tudi če bi kaj takšnega rekel, je Slovenija še vedno suverena država, našim načrtom pa, da doslej ni nasprotoval še nihče. "Jaz pričakujem, da bi se ljudem v Evropi končno začelo zagotavljati mir, varnost in blagostanje. Politika je tudi zato tukaj, ne pa da se ljudi peha v neke vojne," je še dodal predsednik odbora za obrambo.

Žakelj: Slovensko stališče so razumeli

Vodja slovenske delegacije pri Parlamentarni skupščini Nata iz vrst NSi Janez Žakelj medtem pravi, da so kolegi v drugih državah slovensko stališče ob novih zavezah sprejeli.

"Slovenija je kot druge članice demokratična država in so razumeli tudi slovensko stališče, ki je mogoče malo podobno španskemu ali belgijskemu – nenavdušenje. Jasno je, da se nevarnosti bolj zavedajo države, ki so bližje Moskvi. Poljska je že blizu 5 odstotkov, tudi Baltske države in Skandinavci so blizu. Vidimo, da se napetosti stopnjujejo, zato je potreben resen razmislek in tudi hitro ukrepanje," je za N1 še povedal Žakelj.

V soboto v Ljubljani tudi protest proti Natu

Na Kongresnem trgu v Ljubljani je v soboto v organizaciji Mirovnega inštituta potekal Festival miru, ki je z raznolikim programom mimoidoče ozaveščal o "nujnosti iskanja alternativnih poti do miru". Hkrati je potekalo tudi branje imen vseh palestinskih otrok, ubitih v vojni v Gazi, ki je zaradi velikega števila žrtev trajalo do nedelje popoldne.

Zvečer so v sklopu festivala pripravili tudi protestni shod proti zvezi Nato, katere parlamentarna skupščina od petka do ponedeljka zaseda v Ljubljani. Okoli 150 protestnikov se je po poročanju Televizije Slovenija s Kongresnega trga sprehodilo do Gospodarskega razstavišča, ki gosti dogodke v okviru zasedanja.

Protestniki so med drugim izpostavili nasprotovanje vojni, Nato pa označili kot okupatorja Ljubljane. Slišati je bilo tudi številne druge kritike zavezništva in pozive k izstopu Slovenije iz njega.